Anton Baznik je v prejšnjem septembru stal v svojem sadovnjaku in premišljeval o tem, kako narava vedno daje svoje, če jo spoštujemo in z njo ravnamo previdno. Ta misel je namenjena vsem, ki na samooskrbo gledajo preveč površno. V preteklem letu je Zvone Černelič na ekoprazniku v Brežicah poudaril pomen samooskrbe, ki jo ekološki in biodinamični pridelovalci redno izpostavljajo na takšnih dogodkih.
V luči pandemije koronavirusa, ki je prinesla nove izzive, je postala preskrba s hrano ključno vprašanje. Slovenski kmetje, kot pravi Sindikat kmetov Slovenije, so sposobni zagotavljati neprekinjeno oskrbo z lokalnimi prehranskimi izdelki. Prav tako je stranka SLS predlagala interventni zakon za povečanje samooskrbe, saj želi zagotoviti dolgoročne rešitve, še posebej v sadjarstvu, zelenjadarstvu, poljedelstvu in nekaterih živinorejskih panogah, kjer je Slovenija še vedno odvisna od uvoza.
Zvone Černelič, ki na svoji kmetiji v Dečnem selu prideluje hrano po biodinamični metodi, opozarja na nujnost večje samooskrbe. Po njegovih besedah ima vsak Slovenec možnost imeti svoj vrt, kar bi močno prispevalo k zmanjšanju odvisnosti od uvoza. Žal pa to pogosto otežujejo neprimerni predpisi, ki otežujejo donacije pridelkov. Kot pravi, je zdaj pravi čas, da začnemo razmišljati o tem, kako okrepiti imunski sistem, saj sodobni način življenja škoduje naši odpornosti. Veliko stresa in naglice nas oddaljuje od narave in zdravih prehranskih navad. Zelo pomembno je, da se tega zavedamo zdaj, ko je naš imunski sistem še posebej izpostavljen.
Anton Baznik, sadjar iz Krške vasi, prav tako meni, da bo samooskrba postala ključna. Preveč smo se namreč zanašali na uvoz, na primer iz Španije, kjer trenutno številna podjetja ne delujejo. Po njegovem mnenju moramo kot država poskrbeti, da bomo manj odvisni od tujih trgov in več vlagali v domačo pridelavo. Opaža, da so ljudje preveč odvisni od trgovin, pri čemer jim je pomembna predvsem nizka cena hrane, ne pa njena kakovost. Cenejšim tujim pridelkom smo pogosto dajali prednost pred domačimi, kar je marsikatero slovensko kmetijo potisnilo v propad. Verjame, da bo kriza ljudem odprla oči in jih spodbudila k bolj premišljenemu nakupu ter k večji vrednosti domače hrane, tudi če ni videti popolna.
Jože Maljevič, agronom iz Metlike, izpostavlja še družbeni vidik samooskrbe. Lastna pridelava hrane ne krepi le samooskrbe, temveč tudi medsebojno povezanost in zaupanje, ki sta ključna za ohranjanje malih slovenskih kmetij. Po njegovih besedah je kakovost pridelkov izjemno pomembna za zdravo življenje, zato se moramo odmakniti od preveč poudarjenega zniževanja cen in se osredotočiti na lastno pridelavo hrane.
