SEKEM: Čudež biodinamike v egipčanski puščavi skozi oči kmeta
Leta 1977 je bil na pobudo dr. Ibrahima Abouleisha ustanovljen SEKEM (vitalnost iz sonca) na nedotaknjenem delu egipčanske puščave, šestdeset kilometrov severovzhodno od Kaira, na 70 hektarjih. Z biodinamičnimi metodami so revitalizirali puščavsko zemljo, iz česar se je razvilo močno kmetijsko in socialno podjetje. Iniciativa SEKEM je bila ustanovljena z vizijo trajnostnega človekovega razvoja. Danes velja SEKEM za vodilno socialno podjetje na svetu.
Ibrahim Abouleish je po končani srednji šoli leta 1946 pobegnil od staršev iz Egipta na Dunaj, kjer je doktoriral iz kemije. Tam je spoznal bodočo ženo, ki ga je navdušila s svojim pogledom na Steinerjevo antropozofijo (dr. Rudolf Steiner, začetnik biodinamičnega kmetijstva leta 1924 in antropozofije). Leta 1977 sta se vrnila v Egipt, kjer je Ibrahim ustanovil podjetje SEKEM. Ko je od države dobil in kupil zemljo (bolj rečeno puščavo s peskom), je tja pripeljal star traktor in klavir. Sliši se nekoliko nenavadno, da bi nekdo začel kmetovati sredi ničesar tudi s klavirjem, a zanj je klavir pomenil razvoj kulture na posestvu – od vrtca do lastne univerze Heliopolis s petimi fakultetami v Kairu.
Za to zgodbo sem izvedel iz biodinamičnih krogov, saj sem sam biodinamični kmet že štirinajst let in sem si želel obiskati ta »čudež« v puščavi. To mi je omogočil Center Rudolfa Steinerja v Dolnjem Kraljevcu blizu Čakovca, kjer se je rodil dr. Steiner. SEKEM smo obiskali januarja letos. V skupini nas je bilo osem Slovencev in petnajst Hrvatov.
Danes SEKEM obdeluje več kot dva tisoč hektarjev po biodinamični metodi in je največje biodinamično posestvo oziroma projekt na svetu. Skupno je v SEKEM-u zaposlenih okoli dva tisoč ljudi. SEKEM oziroma Ibrahim Abouleish in zdaj njegov sin Helmi sta prejela številne nagrade z vsega sveta (več kot 40 samo v tem tisočletju), med najprestižnejšimi pa je bila lanska nagrada Združenih narodov za izzive podnebnih sprememb, kjer je bil projekt izbran med 181 projekti iz 117 držav. Helmi je prejel nagrado v višini enega milijona evrov od predsednice komisije Angele Merkel. SEKEM je skupaj z Egipčanskim biodinamičnim združenjem (EBDA) prejel tudi Gulbenkianovo nagrado za človečnost za leto 2024.
Ibrahim Abouleish je na posestvu najprej izvrtal vrtino za vodo (50 metrov globoko, podtalnica Nila) in posadil ogromno dreves (pravijo, da osemnajst tisoč, največ evkaliptusov) v obliki drevoredov kot zaščito pred vetrom in senco za zelenjavo. Gnoj je pripeljal z bližnjih kmetij za izdelavo komposta. Naslednji korak je bila nabava živine (danes imajo 140 glav goveda in 200 ovac), da so pridobili lasten kompost. Danes na podoben način vzpostavljajo nove farme: kompost pripeljejo z matičnega posestva, dokler tam ne vzpostavijo naravnega krogotoka z novimi živalmi.
Osnova za vzpostavitev rodnosti zemlje je kompost, ki mu v SEKEM-u pravijo »črno zlato«. Trideset odstotkov ga pridobijo iz živalskega gnoja, sedemdeset odstotkov pa iz rastlinskih ostankov (vejevja, palmovih vej in drugih ostankov). Imajo ogromen drobilec za ta material. Kompost mešajo s posebnim strojem dvakrat mesečno in ga zaradi ugodnih vremenskih razmer (toplote) pripravijo v štirih mesecih. Živine ne pasejo, saj bi poškodovala namakalni sistem na njivah, kjer gojijo deteljo (lucerno). Deteljo kosijo za svežo krmo, del pa posušijo. Glavni razlog, da imajo živino v hlevu (ogromen prostor s streho iz trstičja za senco), je proizvodnja gnoja oziroma komposta, ki ga potrebujejo za druge parcele. Mleko večinoma predelajo v mlečne izdelke, meso pa je tam posebna dobrina, kar prinaša koristi za zdravje ljudi.
SEKEM (holding) je navdih za šest podjetij in številne pogodbene partnerje. Štirideset odstotkov zaposlenih dela v kmetijstvu, trideset v predelavi hrane, deset v gradbeništvu, deset v turizmu in hotelirstvu, pet v zdravstvu in pet odstotkov v certificiranju izdelkov. Kot prvi na svetu so začeli gojiti ekološki oziroma biodinamični bombaž, kar je vplivalo na odločitev egiptovske vlade, da je prepovedala uporabo pesticidov pri pridelavi bombaža – kar znaša petintrideset tisoč ton. Iz bombaža izdelujejo predvsem oblekice za dojenčke, ki jih izvažajo v Evropo (največ v Švico).
Na osnovni farmi, šestdeset kilometrov od Kaira, kjer je sedež, imajo celovit izobraževalni sistem: od jasli za dojenčke (starši so tam zaposleni), vrtca (340 otrok), osnovne šole do poklicnih oziroma srednjih šol. Učijo se za osem poklicev (mizar, električar, ekonomist, varilec, mehanik kmetijskih strojev, fotovoltaika itd.). Skupaj je 280 učencev. Štiri dni na teden imajo prakso, dva dni pa pouk. Njihova univerza v Kairu z petimi fakultetami (farmacija, strojništvo, poslovne vede, ekonomija, ekologija in biodinamika – edina na svetu) ima dva prosta dneva na teden. Želijo si uvesti petdnevni delovni teden tudi drugje, kot je običaj v Evropi. SEKEM načrtuje tudi sistem za reševanje odpadkov, ki bi ga ponudili egiptovski vladi za celoten Egipt.
Poleg tovarn, šolstva in hotela za goste (polkrožni hotel z osemindvajsetimi sobami, zgrajen po antropozofskih načelih, kamor dnevno prihajajo gostje po znanje z vsega sveta) imajo zdravstveni center (po naše zdravstveni dom) in razvijajo bolnišnico za lokalno prebivalstvo. Ta učni in zdravstveni center je odprt za širšo javnost, ne le za zaposlene. Ljudje prihajajo iz okolice do trideset kilometrov, večinoma z avtobusi in kombiji, ki so polni. Med vsemi temi stavbami stoji preprost pokrit prostor, nekakšen amfiteater, kjer skoraj vsak mesec med delovnim časom poteka kulturni dogodek. Enak amfiteater imajo tudi na univerzi Heliopolis v Kairu.
Vsak konec tedna se na osnovni farmi zberejo vsi zaposleni na manjšem stadionu v dveh ali treh krogih (po moji oceni 600–800 ljudi) skupaj z učenci. Zahvalijo se na vse strani neba za vse dobro v preteklem tednu in prosijo za enako v prihodnje. To traja deset do petnajst minut, prvi pa jih pozdravi lastnik Helmi Abouleish. Si lahko predstavljamo kaj takega pri nas?
SEKEM ima še petindvajset tisoč kooperantov – kmetov, ki večinoma kmetujejo biodinamično (večina nima certifikatov), a SEKEM to zagotavlja s svojimi svetovalci, ki jim kmetje zelo zaupajo. Vsi biodinamični preparati za kooperante se izdelujejo v SEKEM-u. Obiskali smo enega takšnega kmeta, ki že trideset let sodeluje z njimi in je zelo zadovoljen. Navdušil je še pet kmetov v okolici, ki pravijo, da živijo veliko bolje. Narava je ozdravela, prav tako njihove živali in ljudje. Na teh kmetijah smo videli zadovoljne, celo srečne ljudi, da ne govorim o njihovih radoživih otrocih (brez telefonov v rokah, čeprav jih starši imajo), ki so nas spremljali na vsakem koraku. Videli smo jih zadovoljne delati tudi na njivah. Te njive med palmami so bile bujno zelene, kot v raju, saj je bila temperatura podnevi okoli triindvajset stopinj, ponoči pa dvanajst. Poleti najbolje uspevata bombaž in nekatere druge rastline.
Zelo blizu osnovne farme imajo še eno, tako imenovano poskusno, kjer v njihovih zahtevnih razmerah najprej preizkusijo pridelke in se nato odločijo, ali bi jih ponudili kooperantom po celem Egiptu. V tako imenovani Beli puščavi, na pol poti do Libije, razvijajo farmo zelišč na več kot tisoč hektarjih. Pravijo, da njihove čaje pozna vsako gospodinjstvo v Egiptu. SEKEM je pravzaprav pojem za Egipt, kot država v državi, ki ima resnično velik pozitiven ugled. Trdijo, da so cene ekoloških oziroma biodinamičnih izdelkov enake konvencionalnim, da si jih lahko privošči vsak. Ljudje najprej kupujejo takšno hrano, kar spodbuja kmete k takšni pridelavi. Razliko pri pridelavi (po naše subvencije na hektar) kmetom pokrije SEKEM iz tako imenovanega »Okoljskega sklada«, kjer kotira na svetovni borzi, ne pa država.
Torej bi tudi v Evropi oziroma po svetu morali razviti »Odškodninski sklad«, v katerega bi plačevali tisti, ki bolj uničujejo zemljo, in financirali tiste, ki to delajo manj ali nič. Trditev, da bi bili lačni, če bi delali na tak način, nikakor ne drži, kar deloma potrjuje ta zapis.
SEKEM ima načrt, da do leta 2028 vključi v ekološko oziroma biodinamično kmetijstvo 250.000 kmetij, torej četrtino vseh v Egiptu, kar naj bi bila prelomnica za preusmeritev milijona kmetij v ekološko oziroma biodinamično kmetovanje do leta 2058. Po videnem verjamem, da jim bo uspelo. Kaj pa Slovenija, bi lahko postala raj pod Alpami?
